Je delo res cilj in smisel življenja?

Delo samo po sebi ni niti cilj, niti smisel življenja. Delo je sredstvo. Delo je del poslanstva, ki ga človek opravlja na tem svetu.
Jaz npr. opravljam delo, da pomagam preživljati družino. To delo me tudi zanima in veseli, ampak to niti ni najbolj pomembno.

Če je končni smisel našega življenja po Ignaciju Lojolskem doseči popolnost oz. svetost oz. enost z Bogom, v kar tudi sam verjamem, potem delo in vse razmere v katerih se znajdem niso nič drugega kot sredstva, da dosežem ta končni cilj.
Moje razmere v katerih se znajdem in delo, ki ga opravljam so zgolj sredstva, ki so mi dana, da naredim svoje življenje sijajno, odlično… Če imam službo, lahko opravljam svoje delo slabo, povprečno, kolikor je pač treba ali toliko kot sem plačan in še malo manj. Lahko pa se odločim in delam odlično. Če imam družino, je lahko moj prispevek ničen, povprečen ali odličen. Lahko popoldne posedam v bifeju, komandiram iz fotelja ali pa dejavno skrbim za otroke in odnos z ženo.
Vsako stvar lahko delam povprečno ali pa odlično… Odločitev je moja.
Tudi veliki vzorniki, kot npr. Mati Terezija ali papež Janez Pavel II so šli po tej poti. Znašli so se na nekem mestu v nekih razmerah, v njih prepoznali svoje poslanstvo in se ga lotili. Razmere v katerih so se znašli so bile sredstvo, ki jim je bilo dano in uporabili so ga.

Če nekdo opravlja svoje delo vestno, marljivo, pravično, pošteno in uravnoteženo pa za skromno plačo je to zanj osebno veliko večji dobiček, kot če bi ga z goljufijo, z izkoriščanjem, nepošteno ali leno, pa za masten denar.
Napisal sem tudi uravnoteženo, s čimer sem mislil, da za svoje delo jemlje tudi gojenje odnosov s partnerjem, otroki ali prijatelji in tudi temu namenja potreben čas.

Resnična krepost je odličnost v zlati sredini. Biti odličen v nečem, kar ni ekstrem. Nisem len in ne delam do poznega večera in ne zanemarjam žene, otrok, sebe. Ko v svojem življenju poiščeš to zlato sredino in se izpopolniš tam, si na pravi poti.

Vse napisano pa sploh ne pomeni, da meni vse to uspeva…

Ena od bistvenih sestavin duhovnosti Opus Dei je tudi pogled na delo, ki dela ne razlaga kot sivo breme vsakdanjika, temveč kot sredstvo s katerim lahko postajamo boljši, sredstvo, ki ga lahko uporabi vsak, da postane odličen, izpopolnjen, svet. Da, delo je sredstvo za dosego svetosti – če ima posameznik take namene, seveda.

Ko sem pred kakim letom ali dvema začel razmišljati o delu na tak način, je zame to pomenilo veliko razbremenitev, olajšanje. Pred tem sem namreč navadne dni oz. delavnike doživljal kot vsakdanjo sivino in to me je kar precej bremenilo. Tako je bilo kljub temu, da mi je delo samo v veselje. Ampak tudi veselje postane postano, če se monotono ponavlja.
Bil sem zelo presenečen, kakšno spremembo lahko prinese zgolj drugačen pogled na isto realnost.
Odtlej je moj odnos do dela drugačen: ni toliko važno kaj delaš, pomembneje je kako delaš in kako narediš. To te dela bolj človeka in boljšega človeka.

V takem pogledu na delo sem našel neskončno več resnice, kot v prejšnjih – nedodelanih, ki so me privedli do krize s sivino vsakdanjika.

“Sploh ni tako zelo pomembno kaj delaš in kje, dokler v svoje delo položiš ves svoj trud in ljubezen. Če ga opravljaš z zavzetostjo in iskrenostjo.” Citat po spominu iz filma Passionately loving the world.

  • Share/Bookmark
 

6 odgovorov na “Je delo res cilj in smisel življenja?”

  1. Tomaž Štih  pravi:

    Konfucij je nekoč bojda izjavil: “Izberi delo, ki te veseli in nikoli v življenju ti ne bo treba delati.” Ljudje smo različni; tisti, ki smo raziskovalna in ustvarjalna bitja radi raziskujemo in ustvarjamo in če se to pokriva z delom potem delo ni sredstvo, ampak cilj – raziskovanje in ustvarjanje.

  2. Rdeča MancaFdv  pravi:

    z Tomaž Štih se ne strinjam popolnoma
    :)

  3. RdečFdv  pravi:

    z Tomaž Štih se ne strinjati :)

  4. EwaFucked byNenader  pravi:

    kva pa wem, IMHO In my humble opinion , mislim da je tako.
    :(

  5. macek muri  pravi:

    Mijav. Lepo razmišljanje. Meni ni treba delati. Mijav. Se pa načeloma strinjam z Tomaž Štihom. MIJAV. Zato tudi ne delam. MIjav. Zoperna zadeva, a resnična. Mijav. Raje se igram z otroci in z njimi hodim po svetu. Mijav. Sicer pa o BOGU razmišljam, kot v največjem podjetju, ki mu še vedno uspeva prodajati nič. Mijav. Vsekakor pa verjamem vase, otroke in ženkico in to je največja vrednota. Mijav. Pa en lep mijav.

  6. pavel  pravi:

    Danes se v delu vidi osebnost človeka. Redko kje še najdemo človeka, ki s strastjo in veseljem opravlja svoje delo. Celo med raziskovalci in med podjetniki je velikokrat v ozadju strah. Po drugi strani pa je socializem proizvedel ogromno razvajenih parazitkov, ki samo čakajo kje bodo ustvarjalnim in delovnim vzeli. Sami ga bodo zgolj žurali. Občasno pa protestirali o izenačenju socialne razslojenosti, o prerazporeditvi dohodkov.
    Meni je dal misliti način življenja T.A. Edisona.
    Sem pa isto bil še kako razvajen socialistek in sem imel velike težave prva leta v službi.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !