“Po hudem trpljenju…”

1804912.jpg

Danes je prišlo e-sporočilo:
Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja sporočamo, da je po hudem trpljenju danes, 30. januarja, v zgodnjih jutranjih urah Bog sprejel k sebi sestro …

“Po hudem trpljenju.”
Dejstvo je, da bomo mnogi izmed nas, lahko tudi jaz, dočakali konec bivanja v nam poznani obliki (tukaj), po “hudem trpljenju”. Lahko bomo hudo trpljenje doživeli že prej.
Pred kratkim je po hudem boju z rakom umrl znanec, ki je bil komaj kaj starejši od mene.
Kako bo to izgledalo? Kako bom prestal soočenje s trpljenjem? Kako bom prenesel pogled smrti iz oči v oči? Smrt ne plaši, dokler je razmišljanje o njej razmišljanje o oddaljeni, komaj verjetni stvarnosti. Če si poskusim zamisliti sebe, kako bi se soočil s smrtjo zdaj, čez dve uri in kako bi jo sprejel. To pa je strašljivo, kajti nisem pripravljen. Tako zelo sem usmerjen v vse, kar moram še opraviti, da priprava na smrt ne pride na vrsto. To seveda ni prijetno opravilo in zato ga odrivam. Mislim pa da je ključno in pomembno. Kar lahko storim zdaj, je to da se pripravim. Da razmišljam o poslednjih stvareh. Da oblikjem svoj odnos do zadev, ki se mi bodo verjetno ali zagotovo zgodile.

Spet mi pride na misel ugovor, da se to ne da, da človek ne more vedeti, kako bo reagiral takrat, da ne več kako bo izgledalo in podobno. In spet si ne morem kaj, da ne bi ljudi, ki menijo tako, označil za lenuhe. No, vedno znova se sam pri sebi uprem takemu razmišljanju, ker iz izkušnje vem, da priprava vnaprej odločilno olajša stanje potem. Vem da je neobhodno potrebna za uspeh. Če je bila vnaprejšnja priprava tako pomembna pri zakonskem življenju ali vzgoji, bo že pomagala tudi pri poslednjih stvareh.

  • Share/Bookmark
 

3 odgovorov na ““Po hudem trpljenju…””

  1. Katarina  pravi:

    “Smrt je neizogibna,vendar je vprašanje, ali je trpljenje ob smrti ravno tako?!
    Vsak ima pravico do dostojnega življenja in do smrti brez bolećin” ( avtor Mathias Van der Nederl).

  2. MacekMuri  pravi:

    Ja, tudi jaz mislim, da ljudje lahko marsikaj naredimo za to, da si ohranimo zdravje in ostanemo aktivni do konca. Mnogo nitk imamo v svojih rokah, vendar ne čisto vseh. Kljub temu, da zdravo in aktivno živim, nimam garancije, da me bo to obvarovalo trpljenja pred smrtjo.
    Kaj če ne bo možnosti, da bi uveljavil svojo pravico do smrti brez bolečin? Tudi to je možnost in ker je realna se je modro pripraviti nanjo.
    Je tako? …

  3. pavel  pravi:

    Zadnjič sem bil na pogrebu 54. -letne mame od mojega zelo mladega sodelavca. Imela je raka. “Zdravila” jo je baje zdravnica Predan. Bolela jo je roka – ona pa nič. Nazadnje so se metastaze že razširile po telesu. V slabem letu je odšla.
    Naslednji večer pa mi po čatu nek drugi 18-letni sodelavec sporoči, da ima raka na bezgavkah.
    Pameten človek načrtuje, predvideva in se pripravlja. Ni pa pretirano zaskrbljen, ker možnosti in izvedbo nad mejo mogočega ( kar lahko sam naredi) izroči v roke Vsemogočnemu.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !