Življenje po rojstvu

4490110-mdDojenčka v maminem trebuhu se pogovarjata:
- A ti verjameš v življenje po rojstvu?
- Seveda. Zagotovo obstaja nekaj potem. Morda sva sedaj tukaj zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu. Le čemu bi bilo to kar je tukaj, če ne zaradi tistega kar bo prišlo…?
- Ah, to je neumnost. Ni življenja po rojstvu. Le kako bi takšno življenje izgledalo?
- Ne vem točno, toda prepričan sem, da bo bolj svetlo in lahko bova hodila in jedla z lastnimi usti.
- To je popolna bedarija! Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla z lastnimi usti? To je noro! Za to vendar imava popkovino. Povem ti: po rojstvu ni
življenja.
- Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da je nekaj po rojstvu, nekaj precej drugačnega kot to, na kar sva navajena.
- Toda nihče se še ni vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča. Poleg tega pa, življenje ni nič drugega kot obstoj v ozkem, temačnem okolju.
- No, ne vem natančno, kako izgleda življenje po rojstvu, toda v vsakem primeru bova srečala najino mamo. Ona bo potem skrbela za naju.
- Mama! Ti verjameš v mamo? In kje naj bi, po tvoje, bila?
- Vsepovsod okoli naju, seveda. Zahvaljujoč njej sva živa. Brez nje sploh ne bi obstajala.
- Ne verjamem! Mame nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne obstaja!
- Mogoče res, toda včasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slišiva, kako poje in boža najin svet. Veš, prepričan sem, da se življenje z rojstvom pravzaprav šele začne.

Tags: , , ,
 

11 odgovorov na “Življenje po rojstvu”

  1. Darja Darja  pravi:
    6.03.2008 ob 07:08

    Zanimiva perspektiva. Da misliti.

  2. Mačekk Muri  pravi:
    6.03.2008 ob 07:11

    Živjo,

    Si bila pa hitra. Komaj sem pritisnil Publish, je že priletel tvoj komentar.

    Ja, zanimivo kajne. Danes zjutraj sem dobil po pošti.
    Sem pa o tej perspektivi že enkrat slišal pri Tomislavu Ivančiću.

  3. Darja Darja  pravi:
    6.03.2008 ob 07:14

    Jah no… Mi je pač vedno zanimivo prebrati, kaj napiše Maček Muri. Sicer pa na podobno temo bo v kratkem prišla na velika platna risanka. O tem, kako slonček ugotovi, da na svetu detelje živi cela civilizacija. Prepričani, da so center vesolja, jasno. Vsakršna podobnost je verjetno naključna… ;)

  4. Eva  pravi:
    6.03.2008 ob 08:26

    Kot da bi mi rekli: “s smrtjo se zivljenje sele zacne”. Hehehe.

    Drgac pa, ful lepa zgodbica, ja :)

  5. Maček Muri  pravi:
    6.03.2008 ob 10:09

    Sloh nisem prepričan, da avtor zgodbe ni hotel povedati prav to.

  6. lusi  pravi:
    6.03.2008 ob 23:45

    lep tekst ja, sem ga pred parimi meseci objavila na svojem blogu :)
    morda poznaš avtorja?

  7. Jadranko  pravi:
    8.03.2008 ob 21:57

    Meni je prišlo, da bi na to temo povedal ma en star vic. Dvojčka se pohovarjata in zabavata v maminem trebuhu. Začela sta tudi tarok. Ravno, ko sta vneto igrala, pravi starejši: Počakaj!
    Kaj je, pravi druhi, prestrašeno. POČAKAJ,mona, pravim, pravi starejši: Zakaj? ^{ psst, en kurc mi v karte hleda}. :)

  8. Maček Muri  pravi:
    10.03.2008 ob 07:39

    @Lusi: Ne poznam… Meni je pred kratkim priletelo v pošto.

  9. čivka čivka  pravi:
    9.04.2008 ob 08:47

    Sedaj, ko sem tudi sama noseča, še kako dobro razumem tvojo zgodbico… :oops: Lepa je!

  10. čivka čivka  pravi:
    9.04.2008 ob 08:50

    Upsi, šele sedaj sem videla, kdaj si ta post objavil, torej pred mesecem dni :) Očitno imaš enak virus, kot jaz… vsake toliko nekaj! Pa lepo mi bodi, Maček. Upam, da nisi zasut preveč z delom ;)

  11. Maček Muri  pravi:
    9.04.2008 ob 14:53

    Ja, virusi, virusi…
    Bo treba kaj vitaminov.

    Čestitam vama in želim veliko lepega, ko bo prišlo detece.
    Otroci so zagotovo nekaj najlepšega, kar se nam lahko zgodi…
    Imho.

Komentiraj