O odpuščanju II.

119942

V nasprotju z nekaterimi nadzorniki, ki jih poznamo, Jezus ni pričakoval, da bodo njegovi apostoli že prvič vse naredili prav. Povsem zadovoljen je bil s tem, da jim je pustil delati napake, in to je storil iz tehtnih razlogov. Če jim ne bi pustil, da so se spotikali in padali, bi se še naprej zanašali sami nase, namesto na njegovo ljubezen in moč.
Kakor apostoli se moramo tudi mi enako učiti o veri. Ne gre za tehniko ali nekaj, kar prejmemo samodejno, ampak za to, da vzljubimo Jezusa. Bolj ko ga spoznavamo, več smo pripravljeni tvegati zanj. Gotovo nam bo kdaj tudi spodletelo, a na te neuspehe nikoli ne smemo gledati kot na poraze. Gorčično seme vere ne bo vzcvetelo čez noč. Raslo bo postopoma, ko bomo še naprej hodili z zaupanjem; videli bomo, kam nas bo povedel Bog.

»Gospod, pomagaj mi opustiti hlepenje po popolnosti. Naj brez strahu verjamem tvojim obljubam in naj bom vedno pripravljen rasti v veri!«

Vir: Revija Beseda med nami, Jul-avg 2008

Tags: , , ,
  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !