Moški kot voditelj

FILE0302

Mojzes je voditelj, ki mora prenašati ljudstvo, ki se mora vedno znova ubadati z njegovimi spori. Toda obenem je o njem zapisano: »Mož Mojzes pa je bil zelo ponižen mož, bolj kot vsi ljudje na površju zemlje« (4 Mz 12,3). Evagrij Ponski prevede besedo »ponižen« z »blag«. Zanj je Mojzesova blagost vzor za vsakega du­hovnega spremljevalca, ki lahko druge vodi k Bogu le, če je presegel svoje strasti. Blagost je značilnost člove­ka, ki je pomirjen s seboj. Ponižnost je bolj pogum sre­čati se s svojimi senčnimi stranmi. Mojzes, veliki vod­ja, je bil obenem tudi ponižen. Imel je čut za svoje meje in slabosti. Za moške, ki prevzemajo odgovornost, to ni samoumevno. Največkrat potlačijo svoje slabosti, da bi pred vsemi drugimi veljali za močne. Toda resnična moč temelji v tem, da se srečaš in sprijazniš tudi s svo­jimi senčnimi stranmi.

Vsak moški, ki si resnično želi postati moški, se mora oblikovati v procesu iskanja svojega jaza, tako kot se je moral oblikovati Mojzes. Mora se naučiti prevzemati odgovornost in se spoprijemati z nasprotovanji, ki jim je izpostavljen zaradi svoje odgovornosti. Mora se na­učiti premagati nasprotovanje »ljudstva«, ki vedno go­drnja in hrepeni po materinem naročju. Če razumem ljudstvo kot prispodobo za dele, ki so lastni moškemu, potem to zame pomeni: Mojzes mora premagati regre­sivno držo, v kateri hrepeni po materinem naročju, po polnih egiptovskih loncih mesa. V nas je hrepenenje po svobodi. A obenem nas je svobode strah. Kajti zato, da bi prišli do svobode, moramo opustiti staro varnost, preskrbljenost po materi ali materinskih institucijah, kot sta denimo Cerkev ali podjetje. Postati moški pome­ni tvegati, da greš skozi puščavo in na poti občutiš la­koto in žejo, ne da bi bil pri tem gotov, da tvoja pot vodi k cilju, k obljubljeni deželi, v kateri si lahko ves to, kar si. Veliko moških na poti v svobodo raje hrepeni po iz­gubljenem raju otroštva. Na poti v svobodo se srečamo s svojimi najglobljimi potrebami, s potrebo po preskrbljenosti in gotovosti, po varnosti in domovini. Vendar vodi pot v svobodo le prek odpovedi varnosti in od­visnosti. Ta pot razkrije v nas globoko zakoreninjene strahove. Mojzes se spoprime s svojimi strahovi in po­trebami, s svojimi notranjimi ugovori in regresivnimi težnjami, s tem, ko se v molitvi vedno znova obrača na Boga in mu izroča svoj notranji odpor. Njegova molitev ni preprosta privolitev, temveč boj z Bogom. Bojuje se z Bogom. Obtožuje ga. Bogu se pritožuje nad bremenom, ki mu ga je naložil. Vendar ne odneha. Čeprav ga ljud­stvo vedno znova razočara, ga ne zapusti in verjame v obljubo, ki jo je Bog dal temu trmastemu ljudstvu.

Mojzes kot vodja kaže bistveni vidik tega, kar pomeni biti moški. Moški mora prevzeti odgovornost. Njegova naloga je, da vodi in ne, da preprosto dela le, kar mu rečejo drugi. Kot oče v družini ima moški vodstveno vlogo. V vsaki skupini, v kateri dela, je vedno vodja in vodeni obenem.

Vir: Anselm Gruen, Boj in ljubezen

Tags: , ,
  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !