Agonija bojevnikov

Grki govorijo o »agoniji«, intenzivni bolečini moškega. Luka opisuje, kako je Jezusa na Oljski gori obšla agoni­ja (prim. Lk 22,44). Erhelbert Stauffer razume agonijo kot »strah za zmago – spričo bližajočega se odločilnega boja, od katerega je odvisna usoda sveta« (Grundmann, Lukas, 412). Agonija je smrtni boj, pripravljenost, da se za nekaj zavzamemo – tudi za ceno smrti. Zato, da bi postali moški, se moramo v svojem zavzemanju za živ­ljenje očitno izpostaviti tudi tveganju smrti. Patrick Arnold, ameriški jezuit, ki je pisal o arhetipu bojevni­ka, meni: »Moški se mora naučiti živeti z agonijo – razen če se odloči, da bo gledalec in bo svoje življenje preživel kot opazovalec v gugalniku na terasi ob limo­nadi s svojimi krepostnimi tetami« (Arnold). Kdor se bo poistovetil z arhetipom bojevnika, mora pričako­vati, da bo ranjen in da ga bo kdaj strah. Vendar se bo spopadel s konflikti, ki jih prinaša življenje. Tako lahko od njega izhaja življenje, medtem ko od gledalcev ne izhaja nič, samo dolgčas in naveličanost. Gledalci sicer vse bolje vedo. Toda sami nikoli ne posežejo v spopad življenja in spopad za življenje.

Vir: Anselm Gruen, Boj in ljubezen

Tags: , ,
  • Share/Bookmark
 

2 odgovorov na “Agonija bojevnikov”

  1. mici mici  pravi:

    Čeprav je govora o moških mislim, da tole velja tudi na splošno.
    Za vsako stvar se je treba potruditi, saj je življenje “by standerjev” žalostno in borno – čeprav po njihovem mnenju precej razburljivo.
    Res je včasih lažje stati ob strani in gledati druge, ko se borijo, vendar so te zmage nezaslužene (čeprav se navadno ravno s takimi najpogosteje hvalijo) ;-)

  2. Maček Muri  pravi:

    Ja, res je tako.
    Ni izgubljeno tisto življenje, ki je prineslo veliko težav in trpljenja.
    Izgubljeno je tisto življenje, ki od njega ne izhaja nič.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !