Moški – prerok

Eden od vidikov prerokovega delovanja je, da se z vsem svo­jim življenjem upremo krivici in opozarjamo nanjo, kjer koli jo srečamo. Biti prerok pomeni tudi nasproto­vati zlaganosti mogočnikov, ne glede na lastno dobro počutje. Prerok se ne zadovolji s tem, da živi prilagoje­no in primerno. Želi povzdigniti svoj glas, kadar čuti, da ta svet in Cerkev ubirata napačne poti. Biti prerok pomeni imenovati stvari s pravim imenom, brez stra­hu, da bi se komu zamerili. II. Vatikanski koncil je znova načel temo preroškega poslanstva Cerkve. A kje so danes moški v Cerkvi, ki si upajo povzdigniti glas proti duhu časa, za resnico in pravičnost, za tiste v naši družbi, ki jih ne slišimo, ki so potisnjeni ob rob in izključeni? Prerok živi nevarno. Cena za to, da ljudje iz svojega notranje­ga preroka izrekajo resnična stanja tega sveta, je pogosto zelo visoka. Tudi danes preroki plačajo opravljanje svoje naloge s smrtjo, bodisi v Salvadorju, Zimbabveju ali Alžiriji.
Tudi Cerkev ima težave s preroki. Raje jih utiša in jim prepreči, da bi opravljali pomembne cer­kvene funkcije. Kritikom pogosto očita, da jim gre le za to, »da škodujejo ugledu Cerkve« ali da nastopijo kot tožniki. Vendar prerok ne kritizira, da bi obtoževal, temveč, da bi znova prebudil zavedanje o Božji volji. In Božja volja se ne ujema vedno z našimi predstavami o skladni Cerkvi, ki svoja nesoglasja raje pomete pod preprogo, da lahko navzven zbuja vtis enotnosti.
Pri arhetipu preroka (kot tudi pri drugih arhetipih) je nevarno to, da se prerok po­istoveti z arhetipom. Potem postane slep za lastno res­nico. Misli, da je edini, ki si upa povedati resnico. Vsi drugi so vendar strahopetci. S takšnimi mislimi se po­stavi nad druge in se počuti nekaj posebnega. Sploh ne opazi, kako se v njegovo preroško vlogo vmešavata potreba po moči in zahteva po popolnosti. Druga ne­varnost je, da se kdo sklicuje na Svetega Duha in dru­gim napoveduje, kaj se bo z njimi zgodilo, ali jim sli­ka kake grozne scenarije za prihodnost. Veliko ljudi se takšnim prerokbam sploh ne zna upreti, saj misli­jo, da so mogoče vendarle resnične. Če govorim druge­mu v vlogi preroka, se dvignem nad njega. Zapustim normalno raven komuniciranja in se postavim nad nje­ga. Preprosto mora me ubogati. Ne dovolim, da bi kdo omajal moje prerokbe. O njihovem ozadju se ne sme spraševati. Vedno več je ljudi, ki podležejo nevarnosti poistovetenja z arhetipskim likom preroka in se opajajo z obiljem moči, ki jo dobijo s tem.

Vir: Anselm Gruen, Boj in ljubezen

Tags: ,
  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !