Predvolilne ankete in NSi

Na kratko o točnosti anket javnega mnenja.

  • 2000
    Volitve v državni zbor
    Napoved Ninamedia za NSi, oktober 2000:   1,6%
    Dejanski rezultat NSi, 15. 10. 2000:            8,66%
    Kiks ankete:
  • 2004
    Volitve v evropski parlament
    Napoved Ninamedia za NSi, junij 2004:       11,2%
    Dejanski rezultat NSi, 13. 6. 2004:              23,57%
  • 2004 
    Volitve v državni zbor
    Napoved Ninamedia za NSi, oktober 2004:    2,4%
    Dejanski rezultat NSi, 3. 10. 2004:               9,1%

Te naše predvolilne ankete so ena sama, čista, nagravžna manipulacija.

Na žalost imam podatke samo za NSi. Bi me pa res zelo zanimalo, kako kaže drugim strankam, ki niso privlačne za megakapital.
Da ne bo kdo mislil, da reklamiram NSi. Sploh ne. Upam celo, da bo na teh volitvah stranka dobila jasen signal, da se mora znebiti predsednika, ki mu je ljubši mošnjiček, kot pa volilci.

  • Share/Bookmark
 

6 odgovorov na “Predvolilne ankete in NSi”

  1. Urban  pravi:

    Kolegica rekla da gre za te predvolilne ankete za 3 dni na primorsko, plačajo ji prevoz + hrano + spanje pa še po 8h na dan bo folku morila za to pa plačana bo za vse skupaj 250€

    Mislim prov preveč denarja gre za te predvolilne ankete in reklame!!!

  2. Matjaz  pravi:

    Zgolj da potešim svojo radovednost. Po čem sklepaš, da je g. Bajuku ljubši mošnjiček, kot pa volilci?

    Jaz še nisem dobil tega občutka.

  3. Maček Muri  pravi:

    Ko so popravljali dohodnino, je uveljavil izrazito poslabšanje položaja tistih davkoplačevalcev, ki živimo na podeželju. Ko napišem izrazito, mislim na poslabšanje glede na druge davkoplačevalce.
    Tega mu ne bi bilo treba, ker v SDS niso posebej pritiskali v tej smeri (kolikor jaz vem).
    Na urgence iz na ministrstvo, kot tudi na tiste po strankarski liniji se je odzval ignorantsko in nekoliko vzvišeno. In seveda speljal do konca, kar se je namenil.
    Iz SDS so se vsaj potrudili uradno odgovoriti in poskusiti z razlago.
    Da bi bila ironija popolna, veliko (morda celo večina) Bajukovih volivcev, ki so ga spravili v parlament in vlado prihaja s podeželja.

  4. Matjaz  pravi:

    Kaj konkretno pomeni izrazito poslabšanje položaja davkoplačevalcev, ki živijo na podeželju.

    Upam, da nisem preveč siten, ampak stvari bi rad prišel do dna.

  5. Maček Muri  pravi:

    Ja, lahko razložim.
    Infrastruktura na deželi je draga. Cest je več na manj prebivalcev, dražje so zaradi hribovitih terenov ipd. Vodovodno omrežje je razpršeno. Zato je gradnja te infrastrukture zelo, zelo draga. Celo tako draga, da jo država preprosto prepušča prebivalcem in sodeluje le s sofinanciranjem (to velja za ceste in privatne vodovode). Pri nas tako vsako asfaltacijo ceste krajani podpremo z 2/3 denarja čisto iz svojega žepa. 1/3 pa da država, preko občine in preko KS.
    Krajani smo to vedno počeli na ta način, da je KS razpisala t.i. samoprispevek, ljudje smo zbrali denar, potem je svoje primaknila tudi občina (država), prišli so stroji in naredili asfalt ali pa vodovod ali še kaj drugega.
    In potem smo v davčno napoved lahko vpisali zneske, ki smo jih prispevali za izgradnjo DRŽAVNE (ne naše) infrastrukture. Ti zneski so se odšteli od osnove za dohodnino (niso se vštevali v znamenita 2%, temveč so se odšteli od osnove), kar pomeni, da je zavezanec plačal manj dohodnine oz. jo dobil vrnejno.
    Če ti povem čisto konkreten (moj) primer: Cesta je stala že prej, investicija za nasutje gramoza, tlačenje, ravnanje in polaganje asfalta se je delila v razmerju 60% krajani 40% občina (to razmerje smo imeli zato, ker je cca 600m ceste padlo na samo 2 gospodinjstvi). Naše gospodinjstvo je plačalo skupaj cca 2,5 MIO SIT, preko dohodninske olajšave sem potem dobil nazaj cca 500.000 SIT. Če bi torej živel v LJ, bi si lahko namesto ceste do hiše kupil še en avto.
    Na ta način je država podpirala ljudi v hribih, ki smo državi gradili ceste. Seveda smo jih delali tudi zase, vendar, če bi mi vsi odšli v mesta in hodili gor na vikende, bi imela država problem, tako pa ga nima, ker vztrajamo in asfaltiramo ceste (tudi za državne uradnike, da se v nedeljo lahko pripeljejo na čudovit izlet v hribe).

    Kdo bo takoj rekel: Ja, v mestih pa plačujemo prispevek za stavbno zemljišče. Jaz bi ga v hribih rade volje in takoj plačal, če mi bo potem nekdo v zameno samo naredil cesto in pozimi plužil. Nič drugega ni treba. Samo to dvoje. Pripravljen sem plačati tudi za nekaj let nazaj.

    No, poanta je, da je bil stari sistem vsaj deloma pravično partnerstvo med državo in krajevnim prebivalstvom pri izgradnji infrastrukture.
    Zdaj je to enostavno ukinjeno. In gumb za ukinitev je pritisnil g. Bajuk, izvoljen z glasovi teh ljudi.
    Na pozive, da s tem nekaj ni v redu se ni odzival ne on osebno, ne NSi kot stranka. Nikomur se ni zdelo vredno ukvarjati s tem.
    Ko je bil na položaju, je pozabil, odkod je prišel in kdo ga je postavil na položaj.
    Hvala lepa. Od mene nikoli več.
    Mogoče tudi, da sploh ni razumel, kakšno je stanje v hribih in kako je stari sistem sploh deloval. V tem primeru je prav tako zrel za politično upokojitev, če se mu ne ljubi priti kdaj naokoli in povprašati, kakšno je življenje v hribih. Prišel je le takrat, ko je potreboval naše glasove.

    No, upam da sem pojasnil in da ne boš vsega vzel nase in osebno. Malo sem se razkuril.

  6. Matjaz  pravi:

    Nič nisem vzel osebno. Hvala lepa za temeljito razlago.

    Priznam, da je to veliko oškodovanje. Zdi se mi, da bi se na to lahko opozorilo v tem svetem predvolilnem času in bi bilo zanimivo poslušati odgovore posameznih strank.

    Drugače jaz trenutno analiziram programe stranke glede družinske politike in se prav zabavam, kaj nekatere stranek pišejo v program. (Hkrati se zaskrbljeno sprašujem, kaj bo če bodo izvoljene). Če te zanima pokukaj (hupsic.wordpress.com)

    LP.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !