Nekaj misli o molitvi

  • Nekdo, ki ne zna tenkočutno prisluhniti sogovorniku, se mu približati in vstopiti v njegovo pripoved (njegov svet), ne bo znal nikoli moliti. Česar ne znam z vidno osebo pred mano, bom še manj znal pred nevidnim Bogom.
  • Molitev je lahko ustna ali premišljevalna.
    – Ustna molitev je molitev po obrazcih (Oče naš, Zdrava Marija, Rožni venec…). Ta molitev je zelo primerna za vstop v božjo bližino.
    – Premišljevalna molitev je razmišljanje pod božjo osvetlitvijo. Razgrnitev svojega življenja pod božjo lučjo. Razmislek o svojem življenju, težavah, projektih, strahovih, navdušenjih… o vsem kar me zaposluje.
    Molitev naj vsebuje vse vidike našega življenja. Ni področja, ki ne bi bilo primerno, da se ga spominjamo ali da ga obdelamo v molitvi.
    Ob tem moram biti umirjen in pozoren. Kajti Bog ne ogovarja skozi nered, temveč skozi red in umirjenost.
    Bog bo spregovoril skozi namige, skozi osvetlitve posameznih področij, ki so dotlej ostajala v temi, skozi misli, ki se nam porodijo, skozi ideje, ki se nam porodijo…
  • Molitev se ne sme prilagajati našemu ugodju, če želimo, da bo obrodila sadove. V molitvi ne smemo biti usmerjeni nase temveč na Drugega – na Boga.
    Prav tako kot v odnosih ne smemo najprej in zgolj gledati nase, na zadovoljitev naših želja in potreb. Če naj bo odnos, potem je oseba s katero smo v odnosu zelo pomebnen faktor.
  • Pogoji za dobro molitev:
  • Vera. Verjamem, da je Bog tu, da me vidi, da me sliši. Pri tem si lahko zelo pomagamo s preteklimi izkušnjami božje bližine, če jih imamo.
  • Obračati se na Boga s preprostostjo in zaupnostjo. Ne komplicirati. Bog je silno preprosto bitje.
  •  Pristopati k Bogu s ponižnostjo, v duhu “nauči nas moliti“. Začeti vedno znova, čeprav nam ne gre dobro.
  • Velikodušnost. Biti pripravljen storiti, kar prepoznamo kot sporočilo Božjega glasu.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !