Renesansa religije

“V Evropi in drugod po svetu smo priča renesansi religije, kar predstavlja tudi izziv za mednarodno sožitje. Nemogoče je, da religija ostane na področju zasebnosti, vera je namreč tudi javna zadeva, ki je več kot le eden izmed družbenih dejavnikov, saj namreč zajema vse vidike življenja. Ni je mogoče omejiti le na ozke interese, zato tudi Cerkva in verske skupnosti ni mogoče primerjati z organizacijami, kot so sindikati, nogometni klubi ali združenja voznikov.

Med državami v Evropski zvezi in tudi širše obstaja velika raznolikost pravnih okvirov, ki urejajo odnos med vero in državo. Pri tem imamo tri modele: državno Cerkev, strogo ločitev države in verskih skupnosti ter model ločitve med državo in Cerkvijo, v katerem pa obe prepoznavata številne skupne naloge, ki jih opravljata v sodelovanju. Prof. Robbers je Slovenijo umestil prav v ta zadnji, t. i. kooperativni model odnosa med državo in Cerkvijo, ki je sicer značilen še za Belgijo, Poljsko, Španijo, Italijo, Madžarsko, Avstrijo, baltske države, Portugalsko …”

Vir: Družina, avtor dr. Gerhard Robbers, ustavni sodnik in priznani mednarodni strokovnjak s področja verske svobode in verskih skupnosti z univerze v Trierju.

Tudi jaz mislim tako.
Pa ne samo v družbenem kontekstu, kot zgornji avtor, temveč tudi v zasebnem – subjektivnem. Opažam, da se vse več ljudi zanima za vero, religijo in da glavni družbeni tok sploh ni več pljuvanje po vsem kar diši po Cerkvi. V iskanju resnice in tistega bistvenega jedra, ki človeka v življenju lahko drži pokonci, mnogi pridejo do vere. In ko potem iščejo podporo na svoji poti do Boga, na svoji poti vere, najdejo oporo v skupnosti, ki je Cerkev. Kaj bi bilo bolj naravnega?
Upam, da bomo kmalu dočakali čas, ko bodo tudi nestrpneži do vere in Cerkve v družbi obravnavani kot outsiderji in retardi.

  • Share/Bookmark
 

4 odgovorov na “Renesansa religije”

  1. Tea  pravi:

    “Upam, da bomo kmalu dočakali čas, ko bodo tudi nestrpneži do vere in Cerkve v družbi obravnavani kot outsiderji in retardi.”

    Ah ja, tipicno krscansko odpuscanje in usmiljenje.

  2. pavel  pravi:

    Eno so kritike Cerkve, in ti so nam potrebni, sploh, če so pronicljivi kritiki in če materijo poznajo dobro.

    Drugi pa so res nestrpneži, sovražniki Cerkve. Se strinjam, da so se že sami obsodili, da so retardi in jim težko odpuščamo – če sami hočejo biti retardi.

    včasih se sprašujem zakaj je v Sloveniji toliko sovražnosti do Cerkve. Le koga sodobna cerkev ogroža? Morda ogroža samo zaplankane ljudi, ki se bojijo vdora sodobnega sveta? Morda so ti ljudje globoko religiozni ( verujejo v socializem) in njihova religija ne zdrži ob Cerkvi – zato toliko sovražnosti.

    MM – opažam, da se Cerkve v EU že nekaj desetletij praznijo. Sam vidim tri glavne razloge:
    1. kristjani nismo dober zgled ( rapidno zmanjšanje tako nedeljskih kot pristnih kristjanov)
    2. socialistična religija v SFR -EU prevladuje. Ljudje verujejo v Državo in v to, da je njihova pravica, da jo molzejo. Ne znajo ustvarjati in preživeti, zgolj mlzti in parazitirati. Odtod globoka ogroženost.
    3. družba materialnega in duševnega izobilja večino butastih ljudi pusti na površju, v samozadostnosti materiala in sanjarjenja. Pretežko je tem ljudem izstopiti iz infantilnega sveta na pot iskanja smisla in odpovedovanja ugodju.

    MM, odkod ti to, da v EU število religioznih narašča? Ali sem šteješ tudi moznike ( socialiste), vraževerce, okultneže, newagerje, naciste, islamiste ( talibane, AlKaido, BAAS)?
    Število kristjanov narašča v Afriki, Aziji, Ameriki. V EU pa hitro in že dolgo upada. Edina tolažba mi je, da preostali kristjani živijo svojo vero bolj srčno, pristno in razumno.

  3. Maček Muri  pravi:

    Ne, ne štejem se med socialistične vernike…
    To je opažanje g. Gerharda Robbersa. Jaz mu pritrjujem, ker mislim, da je med tistimi, ki ostajajo vse več iskreno in globoko verujočih.
    Nepomembno dejstvo je, da veliko plitvih nedeljskih vernikov odpada. Tako ali tako so se šli samo folkloro. Če odidejo, se bo poznalo samo v pušci. Kar je tudi zdravilno za cerkev… :-)
    Važno je, da imajo tisti, ki ostajajo, veliko bolj globoke korenine. Tudi Cerkev danes zna podpirati globoko rast bolj, kot je to znala v preteklosti. Vsaj jaz vidim tako.
    Jedro bolj zavzetih laikov bolje opremljeno kot v preteklosti. In samo to jedro bo privlačno za vse iščoče zunanje.
    Poleg tega vidim precej ljudi, ki se deklarirajo kot ateisti, vendar iskreno in (včasih tudi) brez predsodkov iščejo resnico. In nazadnje pridejo do Cerkve.

    To da se cerkve po Evropi praznijo, je lahko blagoslov. Potreben bo dodaten napor, da evropska Cerkev poglobi svojo moč, če se širina krči.

  4. luc  pravi:

    To si pa res ful dobro napisal. Tudi jaz mislim tako in upam, da bo pri tem tudi ostalo. Ali da se bo nadaljevalo v tej smeri.

    Krščanstvo mora ostati v Evropi večinsko!
    Drgačne Evrope si sploh ne predstavljam.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !