Šok nenadne ločitve

Lastlook

Ko sem bral tole, sem razmišljal, kako to da nas ločitev vedno presenti? Kljub temu, da vemo, da se bo nekoč neogibno treba posloviti od ljudi, ki so že vse življenje z nami. Ljudi, ki so nas spravili pokonci, imeli radi, vzgajali, mogoče celo od ljudi, ki smo jih mi spravili pokonci in vzgajali. Nikoli ne vemo in nič ne vemo, kdo bo prej in kdaj bo kdo.
Se je mogoče na te ločitve pripraviti? Verjetno je mogoče.
Verjetno je mogoče imeti pravi odnos do smrti, do prehoda, do slovesa, da to ne bi padlo kot črno nebo na nas nenadoma, nenapovedano.
In zelo verjetno bi zelo drugače živeli svoja življenja, če bi imeli v mislih te ločitve. Če bi pogosteje mislili na to da se bomo morali posloviti najprej od tistih, ki bodo odhajali in potem še od tistih, ki bodo ostali, ko bomo mi odšli.

Adofeve, hvala da si nas spomnila. Upam, da boš prekrmarila te težke dni in se vračala h očetu v lepših spominih. Z zgornjim pisanjem nisem mislil tebi soliti pameti. Ko sem bral tvoj blog me je stisnilo v grlu. Kako podobna zgodba, kot jo opisuje Anamarija v svojem Dnevniku Anamarije.

  • Share/Bookmark
 

En odgovor na “Šok nenadne ločitve”

  1. Aleš  pravi:

    Dragi mm!

    Hvala za tale razmislek in opomin. Sam sem doživel že nekaj smrti svojih bližnjih in sem nekako pripravljen na to “da ne vemo ne dneva ne ure”. Tudi pomirjen. Nisem pa prepričan, kako bom lahko pametoval o tem ob zadnji ur – če bom sploh lahko…

    Sem bil pa šokiran, ki je znancu umrla mama zelo v letih in je popolnoma obupan, popolnoma nepripravljen, …

    Hvala za odlične zapise. Zelo dobre teme odpiraš in dobro jih obdelaš. Čestitke!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !