Post festum: Odmik za moške

ScreenCap_001 2009.02.08 18.58

Čeprav se je na tem blogu uradno že zgodil izklop, objavljam še en članek.

Prvi vikend februarja sem preživel na Odmiku za moške – odmiku od vsakdanjosti, obveznosti, dela, ki je bil pripravljen posebej za moške. Gre za vrsto duhovnih vaj za moške oz. nekaj, čemur jezuiti pravijo skupinsko duhovno razločevanje. Menda je bil odmik v tej obliki ponujen prvič.

Pred nekaj tedni je bila žena na podobnem duhovnem vikendu in prisotnih je bilo 12 udeležencev. Tokrat je bila udeležba omejena na moške, zato sem pričakoval največ 5 – 10 moških. Prišlo nas je 22, od študentov do podjetnikov, od mladeničev do sedemdesetletnikov.  Že samo z udeležbo je padel prvi mit o moških in duhovnosti – tisti namreč, da moške zanima duhovnost samo takrat, ko je treba spraviti tramove in špirovce na cerkveno streho.

Drugi neslavno padli mit je padel prvi večer – tisti, da smo moški zaprti, redkobesedni, da pod soncem ne izustimo več kot kakšen “ja”, “ne” ali kakšen malo daljši medmet – “mhm” na primer. Že prvi večer smo opravili prvi govorni krog, ko je vsakdo povedal nekaj malega in že tu se je pokazalo, da moški znajo biti zaupni in presenetljivo zelo osebni. Samo nekaj takih mora biti vmes, da “potegnejo voz”.

Padec tretjega mita je sledil kmalu – da smo moški brezčutni, grobi, robati…
Ko smo v treh dneh imeli za sabo že nekaj skupnih raziskovanj, potovanj nazaj v svojo preteklost in odnose, so se mnogi neverjetno odprli in ostalim dali vpogled v svojo preteklost in sedanjost. Zelo očitno se je pokazalo, da pod grobo povrhnjico tudi pri moških  bije človeško srce. Zelo dragoceno je, ko ti nekdo razloži, kako so npr. odnosi med staršema vplivali na njegov razvoj iz otroka preko mladeniča v moškega. Človek tako v enem večeru dobi na vpogled 22 osebnih zgodovin in s tem veliko gradiva iz katerega se lahko uči, kako svojega sina vzgojiti bolje, kot so bili vzgajani pretekli rodovi.

Težišče razmišljanj na odmiku je bilo okoli teme: Kako so na moj razvoj v moškega vplivali oče, mama, Bog, žena, hči, sin…  Kako kot moški vstopam v odnose s temi osebami, kako vzgajam svoje(ga) sin(a)ove? Kako kot moški vstopam v odnos z Bogom? Kakšen je moški način? V čem sem poseben, edinstven?

Vse bogastvo tega vikenda bi zagotovo ne zraslo, če se ne bi takoj na začetku domenili nekaj ZELO pomembnih in temeljnih reči. Npr. da vsakdo podeli z drugimi, kar meni, da je primerno. Da je pri tem vsak popolnoma svoboden. Drugi njegovo pričevanje S SPOŠTOVANJEM poslušajo in NIČ NE komentirajo ali polemizirajo.
Če ima nekdo neko izkušnjo in jo svobodno podeli z drugimi, so drugi lahko za pričevanje samo hvaležni, ker jim je bilo podarjeno. Nikakor pa to pričevanje ne more in ne sme biti predmet polemike ali kritike. S tem se zavaruje prostor pričevanja. Tudi v zakonski skupini ta zadeva deluje natačno tako.

To se mi zdi zelo pomemben temelj sožitja v vsaki skupnosti. Kot zrak in kri vsakega odnosa. Tako pogosto smo priče, da ljudje medsebojne pogovore sprevržemo v medsebojno soljenje pameti ali tekmo za to, kdo je pametnejši.
Kako patetične so videti take in drugačne prilike, če jih opazuješ kot zunanji opazovalec. Kako boleče, če ti zate pomebna oseba deli trapaste nauke, s katerimi ti dejansko sporoča, da spet nečesa nisi dobro naredil, da spet nisi bil zadosten. Ali pa kako beden je občutek, ko vidiš, da si spet porinil svojega otroka od sebe, ko si mu solil pamet ali “tumbal” kot otroci temu danes rečejo.

Voditelja sta naredila zlato potezo, ko sta nam zapisala nekaj točk tega reda in nam ga razdelila. Zdaj bomo lahko to jezuitsko pravilo vsaj poskušali prenesti v naše družine. Če drugega ne, imamo list, ki ga lahko občasno preberemo z otroki po kosilu.

  • Share/Bookmark
 

3 odgovorov na “Post festum: Odmik za moške”

  1. mici  pravi:

    bogato…čudovito…
    HVALA!!

  2. babica  pravi:

    MM hvala za tvoj zadnji zapis. Kar malo moralo si mi dvigni, z njim. ZAKAJ? Ob prelomu tisočletja so nekateri vizionari, prerokovali, da bo enaindvajseto stoletje bolj duhovno usmerjeno. No prvo desetletje tega ni ravno potrjevalo. Tale tvoj zapis, bi bil pa lahko znanilec tega. Pa še nekaj, morda bo pa tudi Cerkev spoznala,da so potrebni novi prijemi.
    MM, ali ne bi včasih, (mordo enkrat na mesec), še kaj napisal za nas “ta navadne blogarje”.
    Pozdrav.

  3. pavel  pravi:

    odlično!

Komentiraj